Ko sem še bil v osnovni šoli se spomnim, kako velik napredek je bil, ko smo v eni izmed učilnic dobili interaktivni zaslon. Tako pa je to predstavljalo takrat zelo napreden del tehnologije, saj smo takrat še v vseh učilnicah imeli ali zelene table, na katere se je pisalo s kredami, ali pa nekoliko modernejše table, na katere se je lahko pisalo s flumastri. Če pa smo morali kaj projicirati z zaslona, pa smo imeli tudi razna platna in pa projektorje.
Tako pa smo nato dobili interaktivni zaslon, tako da nam je ta omogočal, da smo lahko delali razne naloge na računalniku, katere se je projiciralo na interaktivni zaslon, nato pa smo lahko na ta zaslon pisali s posebnim digitalnim pisalom. To pa nam je velikokrat zelo pomagalo, kadar smo skupaj reševali razne naloge iz učbenikov ali pa delovnih zvezkov. To pa zato, ker nato raznih vprašanj in podobno, nismo rabili prepisovati na tablo, temveč smo lahko zgolj pisali odgovore kar direktno na interaktivni zaslon.
Prav tako pa nam je interaktivni zaslon tako pomagal, da smo lahko v eni uri naredili veliko več, saj tako nismo rabili prepisovati vseh reči. Prav tako pa je interaktivni zaslon tudi pripomogel k delu v skupinah, oziroma ko smo razne naloge reševali skupaj s celim razredom.
Skozi čas pa je nato interaktivni zaslon postal veliko bolj pogost in razširjen, tako da smo do konca osnovne šole imeli kakšen interaktivni zaslon v skoraj vsaki učilnici, kar pa je bilo nato res zelo uporabno. Ko pa sem prišel v srednjo šolo, pa je tak zaslon postal že tako popularen, da je bil ta v prav vsaki učilnici, tako da se je do takrat že res zelo razširil, kar pa je čisto logično, saj je za skupno učenje oziroma za razna predavanja, interaktivni zaslon res zelo koristen oziroma uporaben.…