Živim v majhni garsonjeri v večstanovanjski stavbi v središču mesta. Pred pol leta sem dobila novo sosedo mojih let, s katero sva se takoj ujeli. Večkrat se obiščeva, popijeva kakšno kavico, kaj malega prigrizneva in malo poklepetava. Zadnje čase jo raje povabim k sebi domov, čeprav je moje stanovanje manjše. Začela se je že spraševati, zakaj nočem k njej. Ima čudovito stanovanje, vendar me pri njej moti smrad iz odtoka, ampak mi je nerodno, da bi ji to povedala.
Zadnjič pa me je kar direktno vprašala zakaj ne pridem več k njej. Odločila sem se, da ji po pravici povem, da me moti smrad iz odtoka, saj sem na vonjave zelo občutljiva, do nje pa nisem želela biti žaljiva. Rekla mi je, da smrad iz odtoka moti tudi njo, vendar ne ve kaj naj stori, saj je v odtok zlila že vse mogoče, pa nič ne pomaga. Poklicala sem svojega očeta, saj on po navadi reši vsako težavo, je pravi mojster za vse.
Povedala sem mu, kako moteč je smrad iz odtoka pri moji sosedi in ga vprašala za nasvet. Kot vedno se je hitro odzval in popoldan prišel mimo s svojim orodjem. S sabo je prinesel tudi nekakšno dolgo žico. Očistil je njen odtok, v njemu je bilo veliko las in maščobe, verjetno še od prejšnjih stanovalcev. Nato je vanj ulil kis in sodo bikarbono, pustil nekaj časa delovati, potem pa prelil z vrelo vodo. Soseda je prostor še nadišavila in zaenkrat je kazalo, da bo v redu. Nato naju je pogostila z odličnim pecivom in čajem. Malo smo še poklepetali, potem se je oče odpravil domov. Naslednje jutro sem dobila sms, naj pridem k sosedi na kavo. Z veseljem sem se odzvala in ugotovila, da je smrad iz odtoka v njenem stanovanju preteklost, sedaj se je tam širil prijeten vonj. Bila je hvaležna meni in mojemu očetu, saj njen oče živi daleč stran in bi se težko odzval na pomoč.…