Ne vem v kakšna leta sem prišel, a jaz nisem utegnil narediti nič več, vedno mi je zmanjkovalo časa, počutil sem se res neprijetno, moj dom je potreboval obnovo, jaz pa nisem imel časa za nič. Pa nas je presenetila kriza, ko je prišel med nas virus, ki nas je prisilil, da smo morali ostati doma, no pa je prišel čas za hišo, za laminat, za okolico, čisto vse sem lahko naredil.
Imel pa sem srečo, da sem laminat že prej kupil, kajti v tem času krize, tudi trgovine niso bile odprte, tako če bi sedaj hotel polagati laminat in bi ga moral še kupiti ne bi mogel. No, saj nekaj sem naredil prav in pravočasno. Lahko sem končno začel delati. V času krize ni prijetno biti doma, glede na psihično stanje, ker imaš v glavi polno skrbi, kaj vse se bo zgodilo, kaj vse boš izgubil in kako bo naprej potekala tvoja služba. Tako me je laminat dobesedno rešil, da ko sem ga polagal, nisem imel časa premišljevati o krizi, bilo mi je lažje, ker sem se zamotil.
Vstajal sem se zgodaj zjutraj, ker itak noči niso bile preveč lepe, tuhtanje mi ni dovolilo, da bi dobro spal, tako sem zjutraj spil kavo in že šel delat. Delal sem od jutra do večera. Bil sem srečen, ker sem na koncu dneva imel kaj za pokazat, laminat je bil položen že na polovico, le še pol naredim in lahko si bom sam sebi čestital, da sem končno dokončal eno delo.
Proti koncu me je skrbelo, če bo laminata dovolj, res sem hotel dokončati delo in uspelo mi je, ker je laminat še celo ostal. Naredil šem se vsa potrebna dela in tako resnično izkoristil ta krizni čas, če ne bi se mi dobesedno zmešalo od skrbi. Ja, laminat me je rešil, pa še delo je bilo narejeno, torej dve muhi na en mah. …