Človek pride v različna obdobja v življenju in tako je vsake toliko čas, da naredi kakšno spremembno. Moram reči, da sem sama človek, ki se je ogromno obremenjevala z ljudmi, potem pa je prišel dan, ko sem spoznla, da to ni vredno. Lahko ti ljudje pravijo, da se ne obremenjuj z ljudmi, vednar dokler ti sam tega ne spoznaš, enostavno ne gre. Sama sem to spoznala, ko sem ostala sama, mož je umrl, otroci so zrasli in šli svojo pot, sama pa sem tako ostala v veliki hiši. Ko je pretekel določen čas in nisem naredila prav nič, vse dneve sem bila doma in premišljevala, kdaj me bo kdo obiskal, sem videla, da to ne bo šlo tako naprej. Kajti moje duševno stanje se je poslabšalo in imela sem srečo, da sem odreagirala pravi čas. Vprašala sem se: Kaj si želiš od življenja v prihodnosti? Na misel mi je prišlo morje in prikolica.
Tako sem šla v akcijo in si res na morju kupila prikolico. To je bil trenutek, ko sem spremenila življenje. To je bila moja najboljša odločitev in danes sem srečen človek, od meseca maja pa vse do oktobra. Zelo rada sem na morju, tam sem našla svojo srečo. Ker imam prikolico v majhnem kampu, smo med seboj povezani. Tako še kako radi spijemo jutranjo kavico skupaj in se imamo prekrasno. Tega načina življanja ne bi več zamenjala za nič na svetu. Človek mora najti tisti svoj žar in ugotoviti kaj ga v življenju osrečuje, ker le tako bo lahko preživel lepa leta.…