Naša hiša je imela cel dan sonce, bila je grajena res na lepi sončni lokaciji. Ko smo jo kupili ni imela nobene tende in takoj smo vedeli, da jo bomo montirali mi. Imela je veliko teraso, res je bila lepa ta terasa. Ko pomislim nazaj, me je pravzaprav očarala okolica in terasa, zato sem jaz bila navdušena, da kupimo to hišo. Mož je bil bolj tehnični tip in ga je navdušila mama delavnica zraven hiše.
Ko smo hišo kupili, smo si jo seveda naredili po svoje, brez tende na terasi ni šlo. To je bil naš prvi projekt, ker nismo želeli na hitro kupiti ene klasične tende, smo poiskali podjetje, ki se s tem ukvarja, da pride na dom in ti svetuje. Seveda to ni poceni, a pri vseh teh stroških, ki smo jih imeli sedaj, je bil nakup dobre tende, čisto nekaj normalnega.
Oba sva si to želela. Nisva sva spoznala na tende in tako sva se prepustila, kaj bodo rekli strokovnjaki. Tako so nama predlagali res nore tende, sploh nisva vedela, da takšne obstajajo. Da smo se boljše razumeli in da smo hitreje prišli do rešitve, sva jim postavila mejo, kako drage tende si lahko privoščiva in nato so oni povedali ideje.
Montirali so nam res lepo tendo, tako je naša terasa bila pripravljena za kosila, pitje kavice, družbo, obiske…..
Človek ne potrebuje veliko, da je srečen. Jaz sem bila res srečna v tej svoji hiši, zelo rada sem si vzela čas zase, da gugalnica ni bila kupljena brez pomena in da terasa ni samevala. Znala sem delati in znala sem uživati. To lastnost je pri meni cenil tudi mož. Ker nismo vsak večer zapirali tende, me je kdaj pa kdaj bilo strah poletnih neurij. Kajti če pride neurje, se tende lahko poškodujejo, to pa bi bila najina krivda in nihče ne bi odgovarjal za to.